Moja babica je bila vedno lepa in urejena gospa. Čeprav so se leta že poznala na njenem obrazu, je bila še vedno iskriva. Zadnje čase pa je vedno bolj pogosto stala pred ogledalom in zamišljeno tipala svojo kožo.
Oh, ta leta pa res nič ne prizanašajo, je pomislila. Nekega dne je pri kosilu dedku omenila, da ja slišala, da obstaja pomlajevanje kože, ki se imenuje mezoterapija in baje, da koži povrne sijaj. Slišala je od prijateljice, ki je bila na tem posegu in zdaj pravi, da se počuti deset let mlajša. Dedek se je nasmehnil, jo pogladil po snežno belih laseh. Zame si še vedno moja princesa, ji je nežno dejal in jo podprl pri zbiranju poguma, da bo lahko odšla na ta lepotni poseg ali mezoterapija kot pravi njena prijateljica. Skupaj sta izbrala priznano dermatološko ambulanti, kjer je bila mezoterapija na razpolago. Babica je bila sprva nekoliko nervozna, dedkov stisk roke in prijazen glas medicinske sestre sta jo dokončno pomirila. Terapija je trajal le nekaj minut, kjer so s pomočjo mikro injekcij v njeno kožo vnesli vitamine, kislino in minerale, ki spodbujajo naravno obnovo kože. Rezultat terapije ni bil viden takoj in babico je že začelo skrbeti, da so jo naplahtali. Toda po nekaj dneh je začela opazovati spremembe. Babica je bila videti vedno bolj sveža, njena koža na obrazu je postala bolj napeta, drobne gubice pa so popolnoma izginile. Največja sprememba pa je bila njena energija. Zdaj se je spet smejala, samozavestno stopala po ulici, celo rdečo šminko si je kupila, ki je prej ni upala nanesti na ustnice.
Dedku je pri mizi ko sta pila kavo rekla, da se spet počuti kot mlado dekle. Sosedje so jo občudovali, sploh njenemu pogumu, saj mezoterapija ni tako nedolžna, sploh v njenih letih. Pa je samo zamahnila z roko in odšla svojo pot. Dedek pa je vedel, da ni šlo samo za pomladitev obraza, temveč bolj kot ne za dušo. In to je bilo tisto, kar je res štelo.