Ko stopiš v drugo polovico življenja se začnejo raznorazni zdravniški pregledi.
Takoj, ko prestopiš polovico dobiš v poštni nabiralnik veliko kuverto z napisom Program Svit. To je nacionalni program za zgodnje odkrivanje in preprečevanja raka na debelem črevesu. Pozdravno ni kaj. In to se potem ponavlja vsake dve leti. Prvič sem zamudil skoraj šest mesecev, kar nekaj kuvert se je nabralo, preden sem se odločil in vzorce blata poslal na analizo. Ne vem zakaj, mogoče zaradi straha, da kaj ne odkrijejo. Sicer do zdaj nisem imel večjih, kaj večjih, sploh nisem imel zdravstvenih težav. Obe epruveti sem napolnil po priloženih navodilih in poslal v laboratorij. Nestrpno sem pričakoval odgovor. Dokaj hitro se vrne pismo z odgovorom. Vse b.p. je pisalo na izvidu. Hvala bogu, ne bo potrebno na dodatne preiskave, tudi kolonoskopija ne bo potrebna.
Tudi naslednji vzorci, ki so bili poslani na analizo, je prišel odgovor enak kot prvič. Vse b.p.. Prijatelj Puglio pa ni imel te sreče. Že večkrat pred tem je povedal, da včasih opazi malo krvi pri odvajanju blata, tako je že po prvem poslanem vzorcu dobil vabilo k specialistu. Čaka ga kolonoskopija. Pri popoldanskem pivo sva klepetala o tem posegu, saj oba nisva niti približno vedela kaj kolonoskopija sploh je.
Poznala sva samo ime in pa da je to sila neprijetna preiskava, če ti skozi ritno luknjo nekdo nekaj potiska. Ni ravno prijetno. Saj pravijo, da je poseg neboleč, da ti celo lahko predel okoli zadnjične odprtine omrtvičijo z anestetikom, pa še protibolečinske tablete so na voljo. Pa vseeno, rit je rit in jaz sem zelo občutljiv kar se tega tiče. Puglio prav tako. Je pa kolonoskopija edini možni poseg s katerim lahko odkrijejo vzroke nastanka krvi v blatu. Prosil me je, če grem z njim, da ga po posegu odpeljem domov, saj sam še dve uri po posegu ne sme voziti avtomobila.…